UGOTOVITVE ŠOLSKEGA PARLAMENTA NA TEMO ODRAŠČANJA
Na srečanjih so bili prisotni vsi predstavniki od 2. do 9. razreda.
Ker je tema zelo široka smo najprej skušali ugotoviti kakšne asociacije imajo na besedo odraščanje. Strnemo jih lahko na nekaj večjih področji: odnos do odraslih in staršev, šola, oblike zasvojenosti, spolnost.
Zlasti mlajši učenci so največje spremembe začeli opažati pri odnosih s starš,i saj jih vidijo kod tiste, ki več zahtevajo, več pričakujejo in so »zateženi«. Zateženi so zlasti zaradi, šole zaradi načina preživljanja prostega časa in ukinjanje računalnika.
Starejši so glede odnosa do staršev sporočali predvsem njihovo pretirano zanimanje za dogajanje v in izven doma. Želijo več zasebnosti in manj poizvedovanja o vsem mogočem.
Na šolskem področju smo ugotovili, da pravzaprav tudi sami prispevamo k temu da imamo težave:,če ni ocene, nismo motivirani, večinoma nimamo pretirane želje po znanju in ga tudi ne znamo prenašati v življenje. Drugače pa radi hodimo v šolo saj imamo tukaj prijatelje. Seveda so med nami tudi taki, ki nimajo take sreče, vendar si mora vsak izmed nas pri sebi postaviti vprašanje, kako takega posameznika čim bolj vključiti v vrstniško družbo. Na naši šoli smo v letošnjem šolskem letu na šolski ples povabili tudi učence od 1. do 5. razreda in smo za njih pripravili tudi animacijo. Ravno tako poskušamo strah mlajših pred starejšimi premagati z obiski deklet z višjih razredov k mlajšim in s povezovanjem na dnevih dejavnosti. Učenci so tudi predlagali, da v šoli ne bi bilo ocen, ampak bi se znanje preverjalo in ocenjevalo na drugačen način.
V obdobju odraščanja je tudi večja prisotnost mnogih dejavnikov, ki lahko vodijo v spremembo vsakdanjika - recimo preživljamo čas s prijatelji preko facebooka namesto v živo, preživljamo manj časa z družino ker smo na facebooku, šolska torba leži v kotu v sobi ker smo na facebooku. Res je škoda, da si prijatelje izbiramo preko facebooka.
Seveda so tukaj tudi prvi stiki s tobakom, alkoholom ali celo že z drogami. Pri pogovoru o tem se je izkazalo, da že mlajši sporočajo, kako se tega izogniti, najdejo pa se tudi taki, ki so že poskusili alkohol v prisotnosti staršev. Menimo, da tudi starši niso vedno popolnoma informirani o vplivu slabih zgledov na otrokovo dojemanje odraščanja.
Ker odraščanje prinaša s seboj tako telesne kot duševne spremembe pridejo v ospredje tudi vprašanja o načinu navezovanja stikov z nasprotnim spolom, občutkih ki se ob tem pojavljajo in samih spolnih odnosih. Ti postajajo vse preveč mehanski, izgubljajo svoj vsebinski pomen, več je vreden telefon kot pa nedolžnost. Na tem področju bi bilo potrebno več izobraževanja v šoli in doma, saj nekaj malega o tem spregovorimo le v osmem razredu. Mladi prihajajo do napačnih informacij o spolnosti, tveganih spolnih odnosih in spolnih boleznih na napačnih mestih – internetu, revijah,…
Zaključili bi z besedami enega od učencev: odraščanje je rast v vseh pogledih. Tako bi morali odraščanje morali tudi sprejemati - zrelo, preudarno, odgovorno in z iskanjem pomena.
Predstavnika šolske skupnosti:
Matej Zupančič in Ciara McRad
Na srečanjih so bili prisotni vsi predstavniki od 2. do 9. razreda.
Ker je tema zelo široka smo najprej skušali ugotoviti kakšne asociacije imajo na besedo odraščanje. Strnemo jih lahko na nekaj večjih področji: odnos do odraslih in staršev, šola, oblike zasvojenosti, spolnost.
Zlasti mlajši učenci so največje spremembe začeli opažati pri odnosih s starš,i saj jih vidijo kod tiste, ki več zahtevajo, več pričakujejo in so »zateženi«. Zateženi so zlasti zaradi, šole zaradi načina preživljanja prostega časa in ukinjanje računalnika.
Starejši so glede odnosa do staršev sporočali predvsem njihovo pretirano zanimanje za dogajanje v in izven doma. Želijo več zasebnosti in manj poizvedovanja o vsem mogočem.
Na šolskem področju smo ugotovili, da pravzaprav tudi sami prispevamo k temu da imamo težave:,če ni ocene, nismo motivirani, večinoma nimamo pretirane želje po znanju in ga tudi ne znamo prenašati v življenje. Drugače pa radi hodimo v šolo saj imamo tukaj prijatelje. Seveda so med nami tudi taki, ki nimajo take sreče, vendar si mora vsak izmed nas pri sebi postaviti vprašanje, kako takega posameznika čim bolj vključiti v vrstniško družbo. Na naši šoli smo v letošnjem šolskem letu na šolski ples povabili tudi učence od 1. do 5. razreda in smo za njih pripravili tudi animacijo. Ravno tako poskušamo strah mlajših pred starejšimi premagati z obiski deklet z višjih razredov k mlajšim in s povezovanjem na dnevih dejavnosti. Učenci so tudi predlagali, da v šoli ne bi bilo ocen, ampak bi se znanje preverjalo in ocenjevalo na drugačen način.
V obdobju odraščanja je tudi večja prisotnost mnogih dejavnikov, ki lahko vodijo v spremembo vsakdanjika - recimo preživljamo čas s prijatelji preko facebooka namesto v živo, preživljamo manj časa z družino ker smo na facebooku, šolska torba leži v kotu v sobi ker smo na facebooku. Res je škoda, da si prijatelje izbiramo preko facebooka.
Seveda so tukaj tudi prvi stiki s tobakom, alkoholom ali celo že z drogami. Pri pogovoru o tem se je izkazalo, da že mlajši sporočajo, kako se tega izogniti, najdejo pa se tudi taki, ki so že poskusili alkohol v prisotnosti staršev. Menimo, da tudi starši niso vedno popolnoma informirani o vplivu slabih zgledov na otrokovo dojemanje odraščanja.
Ker odraščanje prinaša s seboj tako telesne kot duševne spremembe pridejo v ospredje tudi vprašanja o načinu navezovanja stikov z nasprotnim spolom, občutkih ki se ob tem pojavljajo in samih spolnih odnosih. Ti postajajo vse preveč mehanski, izgubljajo svoj vsebinski pomen, več je vreden telefon kot pa nedolžnost. Na tem področju bi bilo potrebno več izobraževanja v šoli in doma, saj nekaj malega o tem spregovorimo le v osmem razredu. Mladi prihajajo do napačnih informacij o spolnosti, tveganih spolnih odnosih in spolnih boleznih na napačnih mestih – internetu, revijah,…
Zaključili bi z besedami enega od učencev: odraščanje je rast v vseh pogledih. Tako bi morali odraščanje morali tudi sprejemati - zrelo, preudarno, odgovorno in z iskanjem pomena.
Predstavnika šolske skupnosti:
Matej Zupančič in Ciara McRad